Indukcijsko kaljenje nudi pomembne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami za toplotno obdelavo jekla, zlitin in ostalih kovinskih delov. Ta postopek je popoln za kovine z delom ogljika, višjim od 0,3 %, posebej jekla z majhnim deležem litih elementov (C34, C35, C60,..). S tem postopkom se lahko utrdijo kot je opisano v industrijski normi DIN EN 100083.

Postopek je zelo zahteven za opremo in tuljavo. Idealni rezultati utrjevanja se lahko dosežejo samo s popolno uskladitvijo natančno kontroliranega izvora energije z optimalnim dizajnom indukcijske tuljave. Izkušeni inženirji v Eldecu prilagajajo indukcijske tuljave, da bi zadovoljili specifikacijam kupcev. Vsak stroj se temeljito pregleda in testira, da bi se zagotovile optimalne nastavitve.
Indukcijsko kaljenje je postopek, pri katerem se toplota ustvarja neposredno v obdelovancu. Glavna prednost te vrste toplotne obdelave je v tem, da material hitro doseže željeno temperaturo za utrditev kovinskih delov. Pri tradicionalnih postopkih kot so ogenj, peči ali konvekcija, se toplota na obdelovanec dovaja s segrevanjem površinskega sloja. Te metode trajajo občutno dlje in zahtevajo precej več energije. V nasprotju s njimi pa nudi indukcijsko kaljenje izjemno kratek čas ogrevanja. Poleg tega se lahko natančno upravlja z močjo, frekvenco in dimenzijami induktorja. Tako se minimizirajo deformacije obdelovanca in zagotavlja večja učinkovitost postopka.

Ena ali več indukcijskih tuljav se uporablja za ustvarjanje in usmerjanje izmeničnega magnetnega polja. To magnetno polje ustvarja vrtinčaste energije v kovini, ki segrevajo obdelovanec do željene temperature. Neposredno po segrevanju preide obdelovanec v proces gašenja z vodo, oljem ali emulzijo. Tako se doseže martezitna transformacija. Po kaljenju se obdelovanec podvrže temperiranju, da bi dosegli željeno razmerje trdote in žilavosti. Globina utrjevanja se zelo natančno nadzoruje z uravnavanjem izvora električne energije in frekvence elektrike indukcijske tuljave. Debelina segretega sloja od površine kovine do neke točke pod površino je obratno proporcionalna s frekvenco uporabljene izmenične električne energije. Višje frekvence proizvedejo tanjši sloj.